petek, 25. januar 2013

Omv istrabenz





4:20

Že malo zaspani se v avtu brez prižganega radia pogovarjamo o ženskah, sprašujemo se, če je bilo kaj šans danes zvečer. Zaključek je vedno isti, šanse so vsekakor bile, jajc pa ne. Bolj kot sam fuk nam je važen smeh, da se lahko hvalimo, kako smo žensko zafrknili. To nas najbolj zabava. V Sežani se ustavimo še na črpalki, kjer sledijo še zadnje zafrkancije pred spanjem. Tamkajšnji delavci nas imajo že »poln kurac«, ker nam skozi dogaja in znamo na trenutke biti zelo nevljudni. Sicer tudi ti delavci niso poštenjaki, polni so raznih ukan, samo prežijo kako bi nas opeharili za kak euro. Poznamo vse njihove zvijače, tako da jim le malokdaj  tudi katera dejansko uspe. Kupil sem si sendvič s tuno, ki ga grejem v mikrovalovni pečici ob prodajalnem pultu. Naslonjen sem na ovalno mizico v višini mojih prsi, srkam jogurt. Sime je zaspal in nas
čaka v avtu, Šket prdi na glas skupaj v duetu s Samom, Alex pa stoji v vrsti pred pultom.

»Evro in pol« zaslišim reči prodajalca pred Alexom.

Alex strmi resno vanj in zmajuje z glavo.

»Koliko je cena tega sendviča?«

»Daj mi evro in pol pa ti vrnem en cent.«
»Ja, ravno vi mi boste kaj vrnili, vsi vas poznamo, vedno ste kradli vi in mesarji, vsi ste isti kurac!«

Ugriznem v sendvič in se smejim prizoru, ki se odvija pred menoj. Ne gre se za to, da bi Alex potreboval tisti cent, uprizoril nam je pravi show, spet nas zajame val smeha. Uslužbenec malce osramočen zapusti pult in se nameni v pisarno, Alex pa pristopi k meni in reče:
»Si videl to, tip me je tel nafukat za en cent!«

Spet je mrtvo resen, ustnica mu niti za sekundo ne trzne v nasmešek. Kako mu to uspeva se mi nikoli ne sanja. Ne vem, zakaj nam vedno na isti bencinski črpalki vse zavore popustijo, obnašamo se kot največji prostaki, prdimo, rigamo pred strankami in se pri vsem tem neizmerno zabavamo.

Ura je skoraj pet zjutraj, ko rahlo vinjen odklepam hišna vrata. Razmišljam, da bi se še pred spanjem stuširal, ampak sem preveč uničen,edino kar vidim, je moja posteljica. Zvlečem se do sobe ter s sebe vržem vse obleke, ki močno zaudarjajo po cigaretih. Sovražim ta cigaretni smrad, ki se nalepi na moje obleke. Zjutraj bom vse skupaj zmetal v pralni stroj. Skrčen kot polh zaspim v objemu sveže oprane posteljnine, ki še diši po mehčalcu, misli me odplavijo v sanje …