Mojo pozornost zmoti
trkanje po vratih. Obrnem se proti vratom in zagledam moškega v črnem usnjenem
plašču, ki vstopi v ordinacijo. Anna pristopi k njemu. »Počakajte v čakalnici
prosim, trajalo bo še 20 minut.« Pogledam na uro in vidim, da sem tu že več kot
pol ure. Kako hitro mineva čas, pomislim. Anna sede nasproti mene in prične z
razlago o depresiji. »Depresija ja motnja čustvovanja, pri kateri se človek počuti
nepomemben, ne govori veliko, je zaprt vase, svet doživlja negativno. Ima
negativne misli o sebi kot so sem nevreden, ni prihodnosti, sem slab, ni mi
pomoči,« pove in nadaljuje: »V povezavi z depresijo vemo, da so značilna čustva
žalost, potrtost, nemoč, tesnoba in napetost. Z vsemi temi mislimi se sklada
tudi bolnikovo vedenje, ki ga lahko opišemo kot jok, umikanje v samoto,
poležavanje, opuščanje aktivnosti, slaba skrb zase, nespečnost.«
Iz predala vzame tanko
knjižico. »Razložila ti bom, da boš lažje razumel. Če je to stanje normalno,«
in hkrati pokaže na ravno rdečo črto, ki je narisana v knjižici, »je
depresija stanje pod to črto.« S črnim flomastrom nariše črto pod črto, ki
označuje normalno stanje depresije. »Poleg depresije obstaja tudi manija,
ljudje pa zbolijo za njo iz podobnih razlogov, kot pri depresiji. Maničen
človek dojema življenje kot nekaj najlepšega, je ustvarjalen, poln idej,
vseskozi govori, malo spi, se poveličuje, ima megalomanske misli, slabo pozornost,
možgani mu delujejo sto na uro.« Anna z zeleno barvo nariše novo črto nad rdečo
črto. »Zelena črta označuje manično stanje, laik bi na prvi pogled mislil, da
je manično stanje super, ker se ljudje odlično počutijo v njem. Resnica je v
tem, da je lahko manija zelo nevarna, bolniki veliko zapravljajo, so nekritični
do sebe in ostalih, spuščajo se v tvegana in nepremišljena dejanja. Za manične
bolnike so značilni izbruhi jeze, napadalnost, povečana želja po spolnosti,
povečana želja po druženju.. Obstaja bolezen, ki je zmes manije in depresije,
to je bipolarna motnja.« Z rumenim flomastrom nariše valovito črto, katera seka
črti, ki označujeta depresijo in manijo.
»Prvič slišim za bipolarno motnjo,« ji rečem. Anna
skomigne z rameni in nadaljuje. »Bipolarna motnja razpoloženja zajema kar nekaj
oblik nihanja razpoloženja, ki povzroča težave. V večini primerov se tekom
življenja imenujejo obdobja vzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja
(manija) ter obdobja potrtosti in znižane energije, kar imenujemo depresija.
Simptomi manije in depresije pa so lahko med seboj tudi pomešani. Takrat
govorimo o mešani sliki. Mešana slika se najpogosteje kaže kot bolezenska
potrtost in pospešena govorica, oseba pa ima polno načrtov in zamisli.
Bipolarna motnja se pojavlja pri enem do treh odstotkih splošne populacije in
je približno enako pogosta pri moških in ženskah.«
Ne sliši se ravno
obetavno, razmišljam, in si s sredincem prekrijem ustnici. »S tabletami skušamo
doseči neke vrste normalno stanje, vendar to ne pomeni, da je ves čas bolnikovo
stanje v redu, vsi ljudje imamo nihanja. Cilj tablet je, da ta nihanja niso
preveč ekstremna, da vzdržujemo remisijo, to je odsotnost znakov in simptomov bolezni. V naših
možganih se nahaja na milijone živčnih celic, ki med seboj komunicirajo preko
sinaptičnih povezav. V sinaptičnih špranjah se nahajajo različni kemični
prenašalci, ki jih izločajo živčne celice in se vežejo na membrano živčnih
celic na posebna receptorska mesta.« Pove še, da so najpomembnejši prenašalci v
možganih, ki so povezani z motnjo razpoloženja dopamin, serotonin in
noradrenalin.
Ko sem tako brskal po
literaturi, sem prebral, da je bipološka osnova bipolarne motnje v
nestabilnosti dopaminskega sistema, zaradi česar se porušita serotoninski in
noradrenalinski sistem, ki delujeta premalo. Posledica so simptomi in nihanje
razpoloženja. Skozi pogovor z Anno zaznam, da odlično pozna bipolarno motnjo,
zato predvidevam, da se z njo pogosto srečuje. Svoje opažanje povem Anni, ki mi
odgovori s stavkom, ki me skorajda prestraši. »Paolo, ko bi ti vedel, koliko
različnih duševnih motenj je med ljudmi dandanes. Ogromno pacientov imam, ki
bolehajo za depresijo, bipolarno motnjo, shizofrenijo.... Zaradi hitrega tempa
življenja in stresa, ki ga vsakodnevno doživljamo, so duševne motnje v porastu
zadnja leta.«
Dobro napisano, duševne motnje so v porastu in še kako je pomembno, da se govori o teh "tabu" temah.
OdgovoriIzbrišiA.K.